Pobuda zagovorniku

Zagovornik obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije.

Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.

Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

Prijava na e-poštno listo

Če želite prejemati novosti preko elektronske pošte vnesite svoje podatke v spodnjo formo.

Ali ste že imeli težave z diskriminacijo?

 

Svetovanje za preprečevanje diskriminacije

Informacije za podjetja, delodajalce, ponudnike storitev, organe oblasti

Zakonodaja predpisi in priporočila


Spletno stran je sofinancirala Evropska komisija.

Dostopnost

dostopnost dobrin in storitev brez razlikovanja zaradi invalidnosti

Pravica do enakega obravnavanja terja aktivno in zavestno preprečevanje diskriminacije. Zato je pomembno, da se tudi ponujanje storitev, način oskrbe in pogoje zanje vselej skrbno načrtuje tako, da so dostopni vsem, brez razlikovanja (npr. zaradi invalidnosti).
 
Poenoteni standardi za vse skupine potrošnikov (ponujanje storitev pod enakimi pogoji kot to terja Zakon o varstvu potrošnikov) so sicer zelo pomembni, vendar pa zahteva po nediskriminaciji v nekaterih okoliščinah terja tudi prilagojeno obravnavanje določenih skupin, saj vsi potrošniki niso v enakih dejanskih situacijah. Temeljna zahteva enakega obravnavanja je namreč, da se enake situacije obravnava enako, različne pa različno.
 
Po 2. členu MKPI  »univerzalno oblikovanje« pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej (dodatno) načrtovati (oz. preoblikovati za osebe z invalidnostmi, starejše, ki so gibalno ovirani, starše z otroškimi vozički ipd.). »Univerzalno oblikovanje« ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar so ti potrebni. To pomeni, da tudi univerzalno oblikovanje ne more dovolj učinkovito premostiti prav vseh preprek.

V 8. členu ZIMI ureja dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti (te ponujajo tudi zasebniki, podjetja...). Diskriminacija v smislu (ne)dostopnosti blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, pomeni predvsem opustitev ponujanja blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, invalidu ali njihovo ponujanje invalidu pod drugačnimi in slabšimi pogoji kot drugim. V 3. odstavku se primeroma našteva tudi ukrepe za odpravljanje ovir pri dostopnosti do blaga in storitev, mdr. tudi potrebo po zagotovilu, da javni in zasebni subjekti, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za invalide. Po 4. odstavku je take ukrepe treba zagotoviti, razen če javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. Pri presoji, ali ukrep pomeni nesorazmerno breme, se upoštevajo zlasti velikost in viri javnega ali zasebnega subjekta, njegova narava, ocenjeni stroški, mogoče koristi od boljšega dostopa za invalide ter zgodovinske, kulturne, umetniške in arhitekturne vrednosti premičnin oziroma nepremičnin.

Podrobneje bo navedene prilagoditve uredil podzakonski akt. Čeprav ta predpis še vedno ni sprejet (več kot leto in pol prekoračen rok), kar je nesprejemljivo, pa to ne pomeni, da ZIMI v tem delu ni uporaben, še manj pa, da ne velja splošna prepoved diskriminacije pri ponujanju dobrin in storitev po ZUNEO-UPB1. Vsebina podzakonskega akta bo le primeroma opredelila nekatere, ne pa vseh potrebnih razumnih prilagoditev oziroma zahtev po dostopnosti dobrin in storitev. Zato bo tak predpis »le« povečal pravno varnost. Manjko podzakonskih predpisov torej ne more biti izgovor za neizvajanje zakonov, MKPI ter ustave oz. za opustitve pri aktivnem preprečevanju diskriminacije. Vprašanje, kaj pri ponujanju in oskrbi z storitvami namenjenimi javnosti pomeni zahteva po razumni prilagoditvi in preprečevanju diskriminacije je torej potrebno rešiti z razlago. Zahteva po razumni prilagoditvi predstavlja po mnenju zagovornika drugo plat problema (zlasti posredne) diskriminacije. Kršitev prepovedi diskriminacije nastane z opustitvijo – torej zato, ker se osebi z invalidnostjo neupravičeno ne zagotovi drugačne, ustrezno prilagojene obravnave. Od ponudnika storitev se v določenih okoliščinah lahko terja, da pogoje in načine ponujanja, pa tudi postopke pri oskrbi z njimi zaradi varstva pravice do enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije prilagodi, zlasti in predsvem osebam z invalidnostmi.

Če ste v dvomih se vselej posvetujte z zagovornikom!

Primeri za ponazoritev

Na tem mestu je opisan klasičen primer neposredne diskriminacije zaradi določenih oblik mentalne oviranosti (invalidnosti ter zdravstvenega stanja), saj ponudnik storitve nezgodnega zavarovanja izrecno odklanja že s splošnimi pogoji poslovanja. Te storitve so osebam mentalno zaostalostjo, depresijami in anksioznimi motnjami nedostopne. Zagovornik posebej opozarja, da gre za široko razširjeno prakso zavarovalnic v Sloveniji. Kriteriji so nesprejemljivi, saj so očitno prekomerni, prav tako ni omogoče nanobena razumna prilagoditev. Podrobneje je primer opisan tukaj

 

Zagovornik opozarja na primer nedostopnosti turističnih storitev (sobe višje kvalitete, bazenski kompleks) za osebe z invalidnostmi v spremstvu psa vodiča oziroma psa spremljevalca. Poleg tega so nekatere storitve tem osebam ponujene pod slabšimi pogoji. Gre za klasičen primer posredne diskriminacije, hkrati pa neupoštevanje Zakona o zaščiti živali, ki take primere posebej ureja. Razumne prilagoditve niso zagotovljene. Podrobneje je primer opisan tukaj.