Pobuda zagovorniku

Zagovornik obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije.

Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.

Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

Prijava na e-poštno listo

Če želite prejemati novosti preko elektronske pošte vnesite svoje podatke v spodnjo formo.

Ali ste že imeli težave z diskriminacijo?

 

Svetovanje za preprečevanje diskriminacije

Informacije za podjetja, delodajalce, ponudnike storitev, organe oblasti

Zakonodaja predpisi in priporočila


Spletno stran je sofinancirala Evropska komisija.

Informacije za organe oblasti

Je zagovornik pristojen za dajanje nasvetov organom oblasti?

Po 18. členu Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja je Zagovornik načela enakosti dolžan na prošnjo posameznikom ali pravnim osebam nuditi nasvete o tem, ali bi neko njihovo dejanje, storitev ali opustitev lahko pomenilo kršenje načela enakosti zaradi osebnih okoliščin.


Vsakdo se lahko na Zagovornika obrne tudi s prošnjo za splošne informacije, nasvet, priporočilo ali drugo pomoč v zvezi z diskriminacijo oziroma pri uveljavljanju pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v drugih postopkih.


Ni videti ovire, da ne bi za takšno strokovno pomoč Zagovornika zaprosil tudi posamezen javnopravni subjekt (državni organ, organ lokalne samouprave, javni zavod, agencija ipd.), če pa to lahko stori vsakdo, tudi npr. nosilci javnih pooblastil.


V nadaljevanju je nekaj svetovalnih stališč zagovornika, pripravljenih bodisi samoiniciativno ali na prošnjo posameznega organa.

 

 

Priporočila ob postopku sprejemanja Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)

K predlogu zakona o osebni asistenci

  • ZOA DZ.docxZagovornik natančno opisuje razmerja med prepovedjo diskriminacije zaradi invalidnosti, osebno asistenco, neodvisnim življenjem, dostopnostjo.
  • ZOA MDDSZ.docx

Pripombe k predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Mnenje za tržni inšpektorat RS - vprašanje o popustih za potrošnike

  • mnenje popusti KGZ.docxzaradi zahtevnosti vprašanja in enotne usmeritve pri svoji praksi se je z navedenim vprašanjem na zagovornika obrnil TIRS.

Ob posebnemu poročilu varuha "Zagovornik - glas otroka"

  • zagovornik glas otroka DZ.docxZagovornik opozarja, da v Sloveniji očitno manjkajo nekatere institucije ter nekatere ključne politike (strategije) na področju varstva in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic. Zato se ne izvaja (ali pa se komaj izvaja) vrsta ključnih dejavnosti, ki jih terja mednarodno pravo človekovih pravic. Diskriminacija je le eno tako področje. Zagovornik se zavzema za sinergije in opozarja na potrebo po bolj celostnem in bolj učinkovitem načrtovanju varstva vseh človekovih pravic.
  • zagovornik glas otroka.docx

Stališča k predlogu zakona o odpravi posledic razveljavitve 143. člena ZUJF

  • stalisce pokojnine ZUJF.docxZagovornik opozarja, da je bila izdaja nekaterih odločb o znižanju pokojnin v letu 2012 nezakonita, zato opozarja na vprašanje neupravičenega omejevanja pravice do povračila zakonitih zamudnih obresti tistim, ki so uporabili pravne poti.

K osnutku zakona o enakosti žensk in moških

  • ZEZM pripombe zagovornik.docxzagovornik tako v pripombah, danih MDDSZ v aprilu 2013, kot tistih, danih v novembru 2013 DZ opozarja, da zakonski osnutek premalo poudarka posveča sistemu varstva pred diskriminacijo, čeprav je ta zelo pomanjkljiv in neučinkovit. Brez tega temelja ne morejo biti uspešne niti politike enakih možnosti, kaj šele ukrepi za doseganje dejanske enakosti. Zagovornik nasprotuje nekaterim rešitvam, zlasti ukinitvi posebnega organa za varstvo pred spolno diskriminacijo, ukinitvi pozitivnih obveznosti političnih strank in še nekaterim drugim premalo domišljenim rešitvam, zlasti odpiranju vrat za dopuščanje izjem, kar je z vidika acquis nedopustno.
  • ZEZM zagovornik DZ.docx
  • ZEZM zagovornik podrobneje.doc

Stališča ob zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

  • pripombe ZSVDP.docxIzpostavljeni so nekateri pomiskeli ob predlaganih rešitvah starševskega dopusta, višine nadomestil ter očetovskega dopusta, zlasti pa se opozarja, da sama zakonodaja, brez ustreznih in osredotočenih spodbujevalnih politik ne more dati željenih rezultatov.
  • zsdp zagovornik pripombe.doc

Ob spremembi režima vinjet ter evropskem tednu osebne mobilnosti

  • vinjete teden mobilnosti.docxOb evropskem tednu mobilnosti zagovornik opozarja na posredno diskrminatoren učinek kriterijev za vinjetni razred 2B za osebe z invalidnostmi in družine. Hkrati opozarja tudi na veliko bolj škodljive sistemske politike in prakse (oz. opustitve), ki ogrožajo in ovirajo mobilnost oseb z invalidnostmi.

Novela zakona o Romski skupnosti

Zagovornik je ob javni razpravi o o spremembah in dopolnitvah zakona o Romski skupnosti (ZRomS-1) dal obsežen prispevek. Ključna točka, ki jo izpostavlja je, da brez preprečevanja izključevanja (diskriminacije) ne bo nikoli resnega uspeha v prizadevanjih za vključevanje. Oboje mora iti z roko v roki. Spoštovanje človekovih pravic je temelj, brez česar ni mogoča resna razprava o nadgradnjah, npr. posebnih dodatnih manjšinskih politikah, ukrepih in pravicah. Brez tega temelja so tovrstne politike obsojene na neučinkovitost, za pozitivne ukrepe pa celo velja, da so brez poprejšnjih izčrpanj vseh možnosti za preprečitev in odpravo diskriminacije lahko celo pravno nedopustni (načelo sorazmernosti). Zagovornik v tem smislu izpostavlja svoja dolgoletna opozorila na zgolj navidezen sistem pravnega varstva pred diskriminacijo, pa tudi na odsotnost resne strategije in politike varstva človekovih pravic (zaveza iz t.i. Dunajske deklaracije in programa ukrepov, sprejeta na Svetovni konferenci o človekovih pravicah 1993) ter strategije boja proti rasizmu in ksenofobiji (zaveza iz t.i. Durbanske deklaracije 2001).

Zagovornik zagovarja vzpostavitev sistema, ki bo k tematiki pristopal strateško. Strategija bi bila v ključnih točkah lahko bolj določno opredeljena že z zakonom, njena uspešnost pa merljiva oz. cilji vnaprej determinirani z merljivimi kazalci, prav tako bi morali biti za njeno izvajanje navedeni viri. Nujni sestavni del te strategije bi morala biti aktivna politika preprečevanja in odpravljanja izključevanja (vključno z kurativno obravnavo sovražnega govora, segregacije, diskriminacije, vzrokov zanjo…). Glede sprejemanja pozitivnih, spodbujevalnih ukrepov in posebnih pravic pa zagovornik opozarja, da ti ukrepi predvsem temeljijo v preprečevanju ali odpravljanju ogroženosti pred izgubo identitete in asimilacijo ter/ali diskriminacijo romske skupnosti oz. njenih pripadnikov. Morebitna dopustna razlikovanja med pristopi k posameznimi deli romske skupnosti bi se morda lahko kazala le tukaj (pretežno glede varstva posebne kulturne identitete), pa še tukaj zagovornik opozarja, da razlikovanje med avtohtonimi, nevatohtonimi Romi, Sinti ipd. praviloma ne more biti stvarno utemeljeno. Zagovornik posebej izpostavlja tudi vprašanja pripadnosti skupnosti in ob tem opozarja na načelo samoopredelitve.

Zakon o partnerski skupnosti

  • ZPS zagovornik.docZagovornik je dal pripombe k predlogu, ki naj bi čim bolj pravno izenačil posledice sklenitve partnerske skupnosti med istospolnimi pratnerji v primerjavi z zakonsko zvezo. Opozarja, da je treba to umestiti v kontekst družinskega življenja, posebej pa poziva tudi k preučitvi in ureditvi perečih vprašanj trasseksualnosti in interseksualnosti.
  • ZPS zagovornik dopolnitev.docx

K predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A)

K razpravi ob Letnem poročilu VČP 2013

Zagovornik je v postopku v Državnem zboru (EPA
2099-VI) dal obsežen odziv na letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2013. V njem skuša spodbuditi odkrito in osredotočeno razpravo o problemih povezanih s preprečevanjem diskriminacije in spoštovanjem pravice do enakega obravnavnja in jo umestiti v časovni in siceršnji kontekst (zgodovina dolgoletnih opozoril VČP, dolgoletna opozorila mednarodnih nadzornih institucij, nedavni pisni opomin Evropske komisije - kršitev št. 2014/2093 (glej prilogo 3), četrto poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, zagovornikova dolgoletna opozorila), kar omogoča celovito oceno stanja. Zagovornik se hkrati distancira od odzivnega poročila vlade (v delu ki se nanaša na diskriminacijo), saj ga mestoma označuje celo za zavajajoče.

Zagovornik opozarja, da sta tako diagnoza (kritično neučinkovit sistem varstva pred diskriminacijo), kot tudi zdravilo (za vse ključne vsestransko najustreznejše rešitve) za temeljni sistemski problem nezadostnega varstva pred diskriminacijo za veliko večino institucij in stroko že dolgo povsem jasna. Tudi varuh že 8 let vztrajno predlaga in zagovarja hkratno reševanje problema telesa za enakost in izpolnitev zahteve po učinkovitem pravnem sredstvu zoper diskriminacijo. To bi lahko storili na en mah z ustanovitvijo specializirane neodvisne institucije, po zgledu Informacijskega pooblaščenca, ki bi bila sposobna neposredno zagotoviti tudi varstvo pred diskriminacijo in bi z ostalimi pristojnostmi oz. funkcijami (spremljanje stanja, promocija…) ustvarjala optimalne sinergije. Za to obstaja cela množica argumentov, vključno z ekonomskimi.

Le Vlada se do te rešitve v 8-ih letih še vedno ni niti izrekla. Raje z vsemi silami podaljšuje agonijo neodločanja ter skuša zvračati krivdo za neuspeh svojih izrazito slabih in nezadostnih predlogov na druge. Ustvarjanje »strokovnih« dilem, absurdno, že groteskno dajanje teže pomenu »administrativnih« vprašanj (kot je ravnanje s pošto, prostori uradovanja…) in opozarjanje na domneven manko sredstev in virov (kriza), skuša v mojih očeh le prikriti, da se odločnejšemu spopadanju z diskriminacijo dejansko nasprotuje. Celo gola brezbrižnost ima tak učinek: legitimira, opravičuje ter aktivno vzdržuje stanje sistemske in strukturne diskriminacije. Zagovornik zato ocenjuje, da je resna in osredotočena demokratična javna razprava lahko edina metoda zdravljenja.

Odgovornost za nujno potrebno bistveno izboljšanje stanja na področju varstva pred diskriminacijo je sicer deljena, torej skupna, vendar ni enaka. Glede na naravo problemov ni na sodstvu ter neodvisnih (pomožnih) nadzornih mehanizmih, ampak je v prvi vrsti na obeh političnih vejah oblasti.

Teža in pomen problemov terja takojšen sprejem ustreznejših zakonskih rešitev. Pa tudi zadostna zagotovila, da se bo, v nasprotju z dosedanjo prakso, sprejeto zakonodajo tudi zares izvajalo.

Zagovornikov prispevek s prilogami je dostopen tukaj. Zagovornik je sodeloval je tudi v razpravi na komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Intervencija zagovornika pred Ustavnim sodiščem RS

Zagovornika sta dva para istega spola zaprosila za intervencijo Ustavnemu sodišču v zvezi z odločitvijo o nerazpisu zakonodajnega referenduma o ZZZDR-D v zadevi U-II-1/15. En par živi v registrirani partnerski skupnosti in opozarja na problem diskriminacije zaradi onemogočanja sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja za vzdrževanega partnerja. Neregistrirani par pa bi se želel registrirati oz. skleniti zakonsko zvezo, opozarja pa na uzakonjeno diskriminacijo, ker v ta namen ne more dobiti  dodatnih dni plačanega dopusta.


Zagovornik v svoji izjemno obsežni in izčrpni intervenciji opozarja zlasti na vidik primarnega prava EU, ki je bil v pravni razpravi doslej povsem nerazumljivo zapostavljen. Obe življenjski situaciji jasno izpostavljata, da ZZZDR-D odpravlja tudi ti dve pomembni neustavnosti, ki izhajata iz dosedanje zakonodaje in da je torej nujen tudi za zagotovitev spoštovanja prava EU.

Prva neustavnost je jasno razvidna že iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi P.B. in J.S. proti  Avstriji, št. 18984/02 (2010) iz katere izhaja, da je celo omejevanje dostopa neregistriranim istospolnim partnerjem do komercialnega nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja po zaposlenem partnerju diskriminatorno. Toliko bolj (a fortiori) nesprejemljivo je tako urejanje pri obveznem zdravstvenem zavarovanju in to ne le za neregistrirane, ampak celo za registrirane istospolne partnerje (neustavnost Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Ta sodba ima jasne implikacije iz perspektive prava EU, saj gre za pravice v zvezi z delom.

Drugi primer je še bolj očiten. Izpostavlja zakonske norme, ki so identične tistim, ki jih je za nezdružljive s pravom EU razglasilo Sodišča EU v zadevi Frédéric Hay v. Crédit agricole mutuel de Charente-Maritime et des Deux-Sevres C-267/12, (2013). Iz sodbe popolnoma jasno izhaja, da je v nasprotju s pravom EU najmanj Zakon o delavcih v državnih organih, ki določa, da je delavec lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače mdr.  tri dni tudi zaradi sklenitve zakonske zveze (ne pa npr. registracije). Ker je nejasen je v tem smislu enako problematičen tudi Zakon o delovnih razmerjih.

Zagovornik opozarja, da bi z morebitnim nesprejemom ZZZDR-D torej še naprej kršili primarno pravo EU, ki prav tako kot domača ustava varuje pravico do enakega obravnavanja.

Zagovornik se izčrpno odziva tudi na druge prezrte pravne vidike, npr. glede pravice do enakega obravnavanja  kot samostojne človekova pravice ali glede narave in pomena zakonske zveze kot pravice in hkrati statusa samega zase, ki je ključen z vidika zaščite človekovega dostojanstva.

Menim, da pravice do referenduma o ZZZDR-D sploh ni, ker je razmejitev med pravicami opravil že ustavodajalec. Pobudniki referenduma skušajo v primeru ZZZDR-D le nepravilno izvrševati pravico, ki je vsebinsko prazna - zato odločitev DZ sploh ne pomeni niti posega v pravico do referenduma.

Razprava o novem zakonu o preprečevanju diskriminacije

Zagovornik aktivno sodeluje v razpravi o novem zakonu o preprečevanju diskriminacije, ki je mdr. nujno potreben zaradi odprave razlogov za postopek o kršitvi prava EU. Gre za vsestransko najbolj ključno razpravo, ki jo je zagovornik pogrešal in si zanjo prizadeval skozi svoj celoten mandat. V razpravi je povsem nov zakon, ki poleg poskusa reševanja vprašanja neustreznosti položaja telesa za enakost (oz. dosedanjega položaja zagovornika) odpira še številna druga vprašanja (materialnopravne definicije, postopki varstva, sankcije, prekrški, pristojnosti inšpekcij...). Zato je popolnoma jasno, da bo zakon zapečatil sistem varstva pred diskriminacijo za nadaljnjih nekaj let, morda desetletje. Osebno se mi zdi nesprejemljivo je, da se tako pomembna javna razprava znova (tako kot v letu 2004 in 2007) odvija v nerazumljivi in škodljivi časovni stiski. Prvi osnutek zakona je bil v razpravi pičlih 14 dni, nato pa 22.6.2015 nadomeščen z novim. Iz uvida v novi osnutek zakona razberem, da je bilo nekaj pomembnih pripomb zagovornika načela enakosti in nevladnih organizacij (zlasti opozarjam na stališča Mirovnega inštituta in Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij ter Amnesty International) sicer deloma upoštevanih. A žal pa še zdaleč niso bile upoštevane vse, tudi nekatere najbolj ključne pripombe in povsem konkretne rešitve, ki bi šele kot celota dale kvalitativen preskok v smeri učinkovitega sistema varstva pred diskriminacijo. Z drugimi besedami: če je prvotni osnutek pomenil veliko razočaranje, daje nadaljnji osnutek zakona vsaj upanje oz. pomeni korake v pravo smer, a kvalitativen preskok po moji oceni še vedno manjka.

Zagovornik meni, da ostajajo povsem odprta naslednja vprašanja, na katera je mdr. opozarjal že vrsto let tako on sam, kot tudi varuh človekovih pravic, (podrobneje pa so razvidna iz obsežno utemeljenih predlogih rešitev v priponki spodaj):
1. Potrebno je bistveno bolj natančno in jasno pravno urejanje, tako da bo že na podlagi besedila zakona lahko vsakdo (žrtev, kršitelj, organ nadzora), tudi prava nevešča oseba, brez zahtevne pravne razlage ugotovil kakšen je njegov pravni položaj (npr. jasnost definicij diskriminacije, npr. kaj so osebne okoliščine, kaj pomeni ravnanje ki temelji na osebni okoliščini, kje vse zakon učinkuje (in kje ne)…
2. Po mojem mnenju so še vedno neustrezni pravni standardi testov, ki so predvideni za dopustne izjeme: še vedno je preširoko določena možnost izjem, npr. da ne gre za posredno diskriminacijo mora po pravu EU ureditev prestati strogi test, ki terja nujnost ukrepov za doseganje legitimnega cilja, to opozorilo pa zlasti velja tudi za izjeme od neposredne diskriminacije v položajih, ko urejanje oz. sporna odločitev sodi v domet katere od človekovih pravic ali v primerih pravnih položajev iz 12. Protokola k EKČP – tudi v teh primerih mora biti jasno določen strogi test sorazmernosti
3. Povsem nedopustno je, da še vedno, kljub desetletju opozoril varuha in zagovornika ob novelah zakonov ali celo ob novih sistemskih rešitvah   še vedno manjka ustrezna ureditev splošne zahteve po razumni prilagoditvi – njena kršitev seveda pomeni diskriminacijo zaradi invalidnosti. Nujno je takoj odpraviti to resno nepravilnost, ki grobo krši acquis oz. 5. člen direktive Evropskega sveta št. 78/2000/ES in 2. člen MKPI
4. Osnutek zakona še vedno opušča urejanje in s tem jasno sankcioniranje (pa tudi možnost za generalno preventivne učinke oz. preprečevanje) nekaterih najhujših oblik diskriminacije, zlasti sovražnega govora oz. spodbujanja nestrpnosti, segregacije, pomoči pri diskriminaciji…
5. Docela nejasno ostaja kako zakon zavezuje organe javnih oblasti in pri katerih ravnanjih, kot tudi ni urejeno, kaj vse so ti dolžni storiti za zaščito žrtev in za preprečitev diskriminacije (pozitivne varstvene obveznosti);
6. Ne naslavlja se problema nedoločljivosti posameznih inšpekcij in manka tega nadzora na področji, kjer takih inšpekcij sploh ni, hkrati to odpira tudi vprašanje nesankcioniranja prekrškov, saj Državno tožilstvo te funkcije ne želi opravljati;
7. Opredelitev prekrškov je še vedno neustrezna. Dilema je glede na veljavno ureditev celo obrnjena – problem je, da zakonski osnutek sploh ne sankcionira več kot prekrška vseh »storitev ali opustitev, storjenih pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov na posameznem z zakonom urejenem področju družbenega življenja, ki pomeni kršitev prepovedi diskriminacije« (tj. ene od njenih oblik), torej zlasti vseh ravnanj v sferi javnih oblasti, ki ne sodijo v okvir primeroma naštetih alinej družbenega življenja. Vztrajam, da je treba sankcionirati kot prekrške zlasti kršitve posameznih pojavnih oblik diskriminacije (morda celo strožje na posameznih področjih družbenega življenja, ali zaradi posameznih osebnih okoliščin, npr. nosečnosti in starševstva), nikakor pa ni dopustno iz dometa sankcij izpuščati posameznih področij življenja, kjer je diskriminacija sicer enako strogo prepovedana. Še najmanj je treba opustiti sankcije za diskriminatorna ravnanja odgovornih oseb v organih oblasti, npr. pri upravnem poslovanju, ki ne sodi v naštete alineje družbenega življenja;
8. Sistemsko očitno neustrezne ostajajo rešitve glede pristojnosti in položaja telesa za enakost - zagovornika načela enakosti, ki bi ostal v sferi delovanja vlade, zato v predlagani rešitvi seveda nima nikakršne samostojnosti in neodvisnosti, kaj šele sposobnosti, da bi le-to kvaliteto tudi sam vzdrževal;
9. Vprašanja nezadostnega spremljanja stanja, zlasti tudi zajema razčlenjenih podatkov osnutek zakona ne rešuje oz. teh nalog z ničemer ne operacionalizira;
10. Skrajno problematični in po moji presoji neustavni so roki za sodno varstvo v delovnih sporih in pri zaposlovanju (npr. problem neustavno ozkega okna 30 dni za sodno varstvo, ki domnevno velja po ZDR-1, se še poglablja, saj veljavna zakonodaja vendarle omogoča tudi pravicam prijaznejše tolmačenje, ki upošteva zastaralne roke v OZ);
11. Odsotnost zaveze k sprejemu strategije preprečevanja in odpravljanja diskriminacije je povsem nesprejemljiva.

Zagovornik poziva vse deležnike, da po najboljših močeh, v dobri veri ter brez miselnih zadržkov sodelujejo pri sprejemanju zakona, zato da se bo v Sloveniji končno vzpostavil sistem, ki bo ne le ne papirju, ampak tudi v vsakdanjem življenju zagotavljal učinkovito preprečevanje in opravljanje diskriminacije ter spodbujal spoštovanja pravice do enakega obravnavanja. V ta namen ni dovolj le sprejeti ustreznega zakona, ampka je treba sprejeti tudi primerno strategijo njegovega uresničevanja in seveda zagotoviti pogoje in vire da se bo taka politika tudi zares izvajala in da pravice ne bodo, tako kot doslej, ostajale le na papirju. Brez takega temelja je vse izgubljeno: tudi politike enakih možnosti, kaj šele prizadevanja za dejansko enakost, pa naj bodo še tako iskrena, so preprosto obsojena na neuspeh.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo - predhodno medresorsko usklajevanje

Zagovornik pozdravlja zadnji osnutek zakona o varstvu pred diskriminacijo (glej dokument spodaj) iz začetka julija 2015 kot pomemben napredek. Vendar pa še vedno meni, da tudi tak zakonski osnutek (z izjemo veliko ustreznejše rešitve problema telesa za enakost ter specializiranega pravnega sredstva) še vedno ne naslavlja vrste izredno pomembnih vprašanj, ki so navedena zgoraj.

Zagovornik je zato k zadnjemu osnutku znova dal izčrpne pripombe in predloge z obširnimi utemeljitvami in prikazom primerjalnih zgledov. Le celovite rešitve kot medsebojno soodvisna celota lahko prinesejo kvalitativen preobrat. Ponovno opozarja tudi na nujno potrebno kritično maso (mdr. kadrovske vire) za delovanje telesa za enakost. 

Zagovornik ponovno poziva vse deležnike k iskanju soglasja o rešitvah, ki bodo težile k izpolnitvi prav vseh domačih in prevzetih mednarodnih pravnih obveznosti in kar najvišjem možnem standardu zaščite pred diskriminacijo. Zagovornik se zavzema, da Slovenija sprejme in učinkovito uveljavi zgleden primer nediskriminacijske zakonodaje tretje generacije.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo - postopek v Državnem zboru

Slovenija si po dvanajstletni agoniji zasluži zgleden primer nediskriminacijske zakonodaje tretje generacije.

Zagovornik načela enakosti načeloma pozdravlja predlog zakona, vendar ocenjuje da v predlagani obliki še vedno ni ustrezen in ne izpolnjuje vseh domačih in mednarodnih obveznosti države na področju preprečevanja diskriminacije. Zato zagovornik pozdravlja nekatere pomembne predloge amandmajev k zakonskemu predlogu in obžaluje tiste, ki skušajo brez vsakega resnega razloga povzročiti regresijo, ne le v predlogu zakona, ampak celo glede na sedanje stanje. Obžaluje pa tudi, da predlagatelj ZVD, pa tudi deležniki, ki lahko vlagajo amandmaje, brez razlogov ne upoštevajo nekaterih ključnih in izčrpno utemeljenih in usklajenih pripomb in predlogov zagovornika, strokovne in zainteresirane javnosti in nekaterih nevladnih organizacij. Mestoma še vedno manjka zadosti natančno in jasno, vsakomur razumljivo pravno urejanje, pa tudi nekatere rešitve, ki bi zadostile vsem mednarodnopravnim standardom in zahtevi po pravilnem prenosu prava EU.

Le celovite rešitve kot medsebojno soodvisna celota lahko prinesejo tako nujno potreben kvalitativen preobrat.

Zagovornikove natančne in obsežno obrazložene pripombe so v priponkah, hkrati je pripet tudi uvid v primerjalno stanje na področju virov, ki se jih daje evropskim telesom za enakost, ki jasno dokazujejo tezo o "črni ovci na evropskem zemeljevidu".

Uvid v razvoj dogodkov v DZ je dostopen tukaj EPA 1041-VII, uvid "razpravo" na matičnem odboru pa tukaj.

Za uvid v stanje duha naj zadošča opozorilo na razprave o "pohotnih pogledih" na eni strani in odziv na ves čas brezuspešno ponavljane predloge na nujnost celovite ureditev zahteve po razumni prilagoditvi na drugi strani. Glede slednje menda v skoraj letu dni "razprave" ni bilo mogoče razmisliti, celo po tem, ko sta dva predstavnika invalidskih organizacij na seji komaj prišla do besede (saj nastopanje oseb na invalidskih vozičkih v najsodobnejši dvorani DZ ni predvideno) pa je predstavnica vlade javno izrazila skrb, da bi bila ta tema za novo telo za enakost - glede na načrtovane kapacitete - menda "preveliko jabolko". Sapienti sat.

zagovornikovi predlogi

K predlogu Družinskega zakonika (DZ-1)

Zagovornik načela enakosti podpiram najširšo, predvsem pa odkrito in osredotočeno javno razpravo o nujno potrebni prenovi ureditve družinskega prava v Sloveniji. Zato dajem nekaj pripomb k vsebini predloga, zlasti pa skušam razpravo umestiti v kontekst očitne in nujne potrebe, da se radikalno izboljša sistem varstva človekovih pravic v tej državi in da se preseže dosedanje ponavljanje praznih obljub odločevalcev. Moj prispevek ima tri temeljne komponente.

Prva (oddelek I.) izpostavlja vprašanje (ne)obstoja in (ne)učinkovitega delovanja vseh tistih institucij za varstvo in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki jih je država dolžna zagotoviti, kot to mdr. izhaja iz prevzetih mednarodnopravnih obveznosti. V Sloveniji zelo očitno manjka kar nekaj takšnih institucij oz. te ne delujejo (institucija za učinkovito varstvo vseh pravic otrok, za varstvo pred diskriminacijo, opozarjam tudi na odsotnost ureditve zagovornika otrokovih pravic in nedelovanje institucije za spodbujanje varstva pravic oseb z invalidnostmi). Hkrati pa tudi tiste, ki jih sicer imamo, po moji presoji ne delujejo(mo) oz. v danih pogojih ne morejo(mo) delovati niti zadovoljivo, niti dovolj učinkovito, kaj šele optimalno. Manjka npr. HR impact asesment, v konkretnem primeru npr. pravo EKČP sploh ni bilo resno upoštevano pri pripravi osnutka zakona.

Druga komponenta (oddelek II.)  je tesno povezana s prvo in se nanaša na opazke o odsotnosti zadostnega in potrebnega strateškega usmerjanja, vodenja in zgleda države glede nekaterih ključnih vprašanj na tem področju. To se kaže kot manko ustreznih in zadostnih politik oziroma ključnih strategij na tem področju (za zaščito človekovih pravic, za zaščito pred diskriminacijo, za preprečevanje rasizma, za zaščito otrokovih pravic), čeprav smo se k njihovemu sprejetju javno zavezali tudi v mednarodnem prostoru.

Šele tretja komponenta (oddelek III) se dotika nekaterih izbranih rešitev v Družinskem zakoniku, zlasti tistih, ki v njem iz neprepričljivih razlogov manjkajo ali pa bi bila potrebna natančnejše preučitve in ustreznejšega urejanja. Tudi ta vidik, mdr. neustrezna razmejitev pravic na nekaterih mestih ali neraziskani razlogi za nekatere deviacije je v veliki meri povezan s prvo in drugo komponento.

Po moji oceni vse navedeno dokazuje, da smo v tej državi še vedno v veliki krizi glede spoštovanja, varstva in uživanja človekovih pravic. To tematiko zaznamuje povsem nesprejemljiv pragmatizem, krpanje lukenj in gasilski pristopi.

K predlogu novele kazenskega zakonika KZ-1E

Zagovornik opozarja na nujno potrebo da se tudi s kazenskim pravom in z najstrožjimi sankcijami končno ustrezno naslovi nekatere najresnejše oz. najhujše naklepne kršitve prepovedi diskriminacije. V ta namen predlaga, da se nemudoma ustrezno uredi vprašanja kaznivih dejanj iz sovraštva, da se dosledno sankcionira vse oblike sovražnega govora ter sodelovanja pri organiziranem spodbujanju diskriminacije, zlasti pa tudi, da se tudi s pretnjo kazenskih ukrepov pred povračilnimi ukrepi zaščiti vse, ki si prizadevajo za odpravo diskriminacije, kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti (žvižgači). 

Očitno je, da imamo v zakonodaji skrajno resna tveganja za nastanek kršitev 14. člena EKČP, da ne spoštujemo prevzetih obveznosti po MKORD ter da se enako resno zastavlja tudi vprašanje, ali država res učinkovito, ne le na papirju, zagotavlja primerne, sorazmerne in odvračalne sankcije po pravu EU. Zagovornik predlaga, da se z navedenimi ukrepi vsekakor odločno naslovi kršitve, ki so v vrhu ledene gore oz. "piramide sovraštva". Pri tem sam seveda niti najmanj ne podcenjuje potrebe, da se enako odločno naslavlja tudi vse ostale dele "piramide sovraštva". Nasprotno. Vendar pa opozarja, da velja tudi obratna logika: če se ne naslavlja niti vrha piramide sovraštva, je tudi naslavljanje milejših oblik diskriminacije, ali celo "le" predsodkov ter strukturnih, podzavestno trdo zakoreninjenih  vzorcev vedenja, ki niso dosegljivi pravnim sredstvom, povsem jalovo početje. Država mora dokazati, da z zaščito pred diskriminacijo misli skrajno resno.

K predlogu Zakona o kolektivnih tožbah (ZKT)

Na (ne)učinkovitost sistema varstva pred diskriminacijo nujno potrebno gledati kot na celoto. Kolektivne tožbe, tudi take z dajatvenimi zahtevki in z začasnimi odredbami so po zagovornikovem trdnem prepričanju ta trenutek zares nujni pogoj, da bi to zaščito kot celoto lahko v bodoče označili vsaj za približno učinkovito oz. takšno, ki tudi dejansko, ne le na papirju zagotavlja primerne, sorazmerne in odvračalne sankcije. Predlog za uvedbo takšnih tožb zagovorbnik zagovarja že vseskozi, žal pa o tem ni bilo mogoče resneje razpravljati v okviru postopka sprejemanja ZVarD (glej zgoraj). Zagovornik opozarja, da je predlagani domet tožb zaradi diskriminacije očitno preozek in da so nujne tudi dajatvene kolektivne odškodninske tožbe, prepovedne tožbe ter začasne odredbe. V smislu iskanja sinergij oz. optimalnih učinkov zagovornik predlaga tudi nekatere korekcije izven področa diskriminacije, prav zato, ker gre za presečno, ne pa ekskluzivno temo.