Pobuda zagovorniku

Zagovornik obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije.

Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.

Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

Prijava na e-poštno listo

Če želite prejemati novosti preko elektronske pošte vnesite svoje podatke v spodnjo formo.

Ali ste že imeli težave z diskriminacijo?

 

Svetovanje za preprečevanje diskriminacije

Informacije za podjetja, delodajalce, ponudnike storitev, organe oblasti

Zakonodaja predpisi in priporočila


Spletno stran je sofinancirala Evropska komisija.

Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

/

Katere so druge možne poti za ukrepanje?

Večina spodaj opisanih poti se medsebojno ne izključuje.

notranji pritožbeni postopki

 

pritožbe, redna pravna sredstva

 

ZUNAJSODNO REŠEVANJE SPOROV

 

INŠPEKcije

 

SODNO VARSTVO

 

USTAVNO SODIŠČE RS

 

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

 

Če ste v dvomih, se posvetujte z Zagovornikom!

Kdaj mora biti pobuda dana?

Najbolje je, da je pobuda dana čim prej po domnevni kršitvi, najkasneje pa v 1 letu.

Izjemoma zagovornik obravnava tudi starejšo kršitev, vendar le če oceni, da je to smiselno.

 

VLOŽITE POBUDO ZAGOVORNIKU!

Kaj mora vsebovati pobuda?

Vsebovati mora vsaj osnovne podatke, ki omogočajo obravnavo primera:

·    opredelitev kršitve, opis dogodka oziroma situacije, ki naj bi predstavljala diskriminacijo,

·    kdo naj bi kršitev povzročil in na kakšen način.

·    Potrebno je navesti čim več podatkov in dokazil (npr. predložiti dokumentacijo).

VLOŽITE POBUDO ZAGOVORNIKU!

Obrazec za vložitev pobude Zagovorniku (PDF/Word)

Kakšen je postopek pred Zagovornikom načela enakosti?

Neformalen in za vse strani brezplačen.

Teče neodvisno od drugih postopkov, kar pomeni, da lahko istočasno, prej ali kasneje sprožite tudi postopek na sodišču, pri inšpekciji, Varuhu človekovih pravic ipd.

Zaupen. Zagotovljena je diskretnost. Brez vašega soglasja zagovornik ne bo posredoval pri kršiteljih; če je to mogoče, kršitelju ne bo razkrival vaše identitete; zagotovljeno je varstvo (občutljivih) osebnih podatkov.

Kako lahko Zagovornik pomaga?

·         pOBude (pritožbe): obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije. Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju[1], kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice. Na ta način skuša s svojim posredovanjem na neformalen način odpraviti kršitev in pomaga izboljšati prakso v prihodnje. Če problema ni mogoče rešiti na tak način, pa lahko inšpekcijam predlaga pregon prekrška. Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

 

·         pomoč: nudi pomoč pri pravnem varstvu pred diskriminacijo v drugih postopkih, npr. z nasvetom o tem, katere pravne poti imate na voljo in kako jih uporabiti pred drugimi državnimi organi.

 

·         nasvet: lahko ga zaprosite za mnenje o tem, ali vaše ravnanje je, oziroma bi lahko predstavljalo diskriminacijo ter za nasvet o tem, kako ravnati, da bi se diskriminaciji izognili in da bi bolj učinkovito zagotavljali spoštovanje pravice do enakega obravnavanja.

 

informacijE: daje splošne informacije o problemu diskriminacije in stanju na tem področju v Sloveniji.



[1] Uporabljene jezikovne oblike imajo enakovreden pomen v obeh spolih.

Kdaj ne gre za diskriminacijo?

Vsako neenako obravnavanje na podlagi osebne okoliščine ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije. Tudi slabše obravnavanje zaradi osebnih okoliščin je v nekaterih, sicer izjemnih primerih lahko povsem upravičeno.

 

Veljavna zakonska ureditev (2.a člen ZUNEO-UPB1) na splošno ne izključuje različnega obravnavanja na podlagi določene osebne okoliščine, če takšno obravnavanje upravičuje zakonit cilj in so uporabljena sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

 

Presoja, ali je takšno razlikovanje dopustno je lahko precej zahtevno vprašanje.

 

V dvomu se posvetujte!

 

Za razlikovanje, ki temelji na nekaterih osebnih okoliščinah (npr. zaradi spola, rase, etničnega porekla, spolne usmerjenosti…) in na nekaterih področjih družbenega življenja (npr. zaposlovanje in delo…) je kriterij presoje strožji kot drugod  (npr. ukrepi socialne politike in dodeljevanje ugodnosti). V načelu je strožje prepovedana neposredna diskriminacija.

 

Pri najstrožjem testu presoje se preuči:

·         ali sporni ukrep (ki pomeni razlikovanje na podlagi osebne okoliščine) terja nek posebno pomemben cilj,

·         ali ukrep ta cilj tudi dejansko doseže,

·         ali ni mogoče najti drugega, milejšega sredstva, s katerim bi lahko dosegli zastavljeni cilj tako, da bi manj prizadeli pravico do enakega obravnavanja,

·         ali pomen cilja pretehta nad pomenom varstva pred diskriminacijo.

 

Nekatere  izjeme so tudi posebej opredeljene v zakonodaji, npr. osebna okoliščina kot bistvena in odločilna poklicna zahteva, ugodnejša obravnava namenjena posebni zaščiti nosečih žensk, invalidov in mlajših ter starejših delavcev itd (glej 2.a člen ZUNEO-UPB1).

 

Določena osebna okoliščina za zaposlitev na nekem delovnem mestu je lahko upravičen pogoj za zaposlitev, čeprav izključuje tiste, ki ga ne izpolnjujejo. Potrebo po tem lahko opravičujejo narava in konkretne okoliščine dela na tem delovnem mestu.

 

Primer bistvene in odločilne poklicne zahteve (spol): Carinska uprava v razpisu za zaposlitev oseb, ki bodo na letališču izvajale osebne kontrolne preglede išče le ženske kandidatke. Ta kriterij izključuje moške. V konkretnem primeru je za takšna dela na letališču že zaposlenih 6 moških, zato je zahteva po ženskah utemeljena, saj moški ne morejo korektno opravljati preiskav ženskih potnic. Očitno ne gre za kršitev (neposredno diskriminacijo na podlagi spola).

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je diskriminacija preko povezave?

Kadar je razlog za diskriminatorno obravnavo neka osebna okoliščina, ki je sicer nimate, vendar pa ste na določen način povezani z osebo (ali skupino), ki to osebno okoliščino ima.

 

Primer - nadlegovanje (spolna usmerjenost): Jasna je na delovnem mestu pogosto izpostavljena žaljivim pripombam, elektronskim sporočilom ter zbadanju kolegov zaradi svoje hčere, ki je lezbijka in je znana aktivistka za pravice istospolno usmerjenih. Njene pritožbe so zavrnjene, ker sama ni lezbijka.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj so povračilni ukrepi – viktimizacija?

Neugodne posledice (npr. v obliki sankcij, šikaniranja, nadlegovanje…), ki bi jim bili lahko izpostavljeni zaradi vašega ukrepanja proti diskriminaciji (vložitev pritožbe, nastopanje v vlogi zaupnika, priče…). Povračilni ukrepi so prepovedani.

 

Primer (starost): Gospa Breda (54 let) je neuspešno vložila pritožbo delodajalcu zaradi suma starostne diskriminacije, saj delodajalec edino nje v celem letu ni poslal na nobeno izobraževanje. Delodajalec ji je zatem z obrazložitvijo, da »dela le težave«, začel nalagati prekomerne delovne naloge, hkrati pa ni napredovala. Podobno se dogaja sodelavki, ki je pričala v njeno korist.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je navodilo za diskriminacijo?

Dajanje navodil z diskriminatorno vsebino (naj nekdo povzroči posredno, neposredno diskriminacijo ali nadlegovanje, naj opusti oziroma ne zagotovi razumne prilagoditve) in to ne glede na to ali se takšno navodilo kasneje tudi zares izvede ali ne. Predstavlja diskriminacijo.

 

Primer (spolna usmerjenost): Lastnik nočnega lokala varnostnikom naroči, naj iz lokala odstranijo gejevski par Andreja in Jana, potem ko sta zaplesala na plesišču.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je zahteva po razumni prilagoditvi?

Razumna prilagoditev je obveznost, da se v določenih primerih spremeni (pogosto le na videz nevtralna) pravila, prakse, merila in se jih prilagodi potrebam oseb z določenimi osebnimi okoliščinami. To je v njihovem primeru potrebno zato, da te osebe nimajo le formalno enakih pogojev za uveljavljanje svojih pravic, ampak jih lahko tudi dejansko enako učinkovito uživajo. Pri tem se upošteva tako želje in potrebe teh oseb, kot tudi sposobnosti in zmožnosti tistega, na katerega je naslovljena takšna zahteva. Kadar ni mogoče dokazati, da takšna zahteva presega razumne zmožnosti tistega, na katerega se nanaša (upošteva se tudi možnost dostopa do javnih sredstev, npr. dotacij, sredstev iz javnih razpisov), takrat neizpolnitev te obveznosti predstavlja diskriminacijo.

 

Primer nezagotavljanja razumne prilagoditve (invalidnost): Slepi osebi se onemogoča vstop v kavarno s psom vodičem, ker je živalim vstop prepovedan.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je nadlegovanje?

Kadar ste izpostavljeni nezaželenemu ravnanju, ki temelji na neki osebni okoliščini in ustvarja do vas zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje ter žali vaše dostojanstvo: z besednim, slikovnim ali pisnim sporočanjem, simboličnim izražanjem, gestami, fizičnimi dotiki, nasiljem ipd. To je ena najpogostejših oblik diskriminacije.

 

Merilo za opredelitev nedopustnosti takega ravnanja ste vi sami (npr. »nedolžne« seksistične šale vas lahko prizadenejo bolj kot vašo kolegico z »bolj debelo kožo«, čeprav sta obe ženski). Zato morate kršitelju praviloma povedati, naj s tem preneha. Za posledice pa ni odgovoren le neposredni kršitelj, ampak lahko odgovarja tudi delodajalec, šola ipd., ki tega nista aktivno preprečila, ali ustrezno ukrepala.

 

Primer (rasa in etnično poreklo): Samanta, Jožek, Klavdija in Sandi – romski učenci so v neki osnovni šoli izpostavljeni vsakodnevnemu zmerjanju vrstnikov z besedami cigan, tat, revež, črnuh, smrduh, pisanjem žaljivih grafitov ipd. Kljub pritožbam njihovih staršev v šoli ne ukrepajo, češ da proti mladoletnim učencem ne morejo uporabiti disciplinskih ukrepov.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je posredna diskriminacija?

Na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje (ki sami nimajo značaja osebnih okoliščin) vas v enakih ali podobnih situacijah zaradi neke vaše osebne okoliščine postavljajo v nesorazmerno manj ugoden položaj kot druge osebe, ki takšne osebne okoliščine nimajo. Kršitev je podana, če rabe sporne določbe ni mogoče upravičiti kot ustrezne, (nujno) potrebne in sorazmerne s ciljem, ki ga želi doseči.

 

Primer (etnično poreklo in državljanstvo):  Od kandidatov za natakarja lastnik lokala zahteva spričevalo o opravljanem šolanju v Sloveniji in potrdilo o odličnem ustnem in pisnem znanju slovenskega jezika.

 

Oba pogoja (ki sta na videz nevtralna glede etničnega porekla kandidatov) se sicer uporabljata za vse enako, vendar učinkujeta tako, da praviloma izključujeta tujce in nesorazmerno prizadeneta tudi državljane neslovenskega porekla. Ti največkrat v Slovenijo  pridejo iskat zaposlitev šele po končanem šolanju v državi od koder izvirajo. Zahteva po izpolnjevanju takšnih pogojev (npr. izvrstno pisno znanje jezika) je očitno pretirana in nima prave povezave z vsakodnevnimi nalogami natakarja.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Kaj je neposredna diskriminacija?

Zaradi neke osebne okoliščine ste v enakih ali podobnih situacijah obravnavani manj ugodno kot drugi, ki takšne osebne okoliščine nimajo.

 

Primer (spol):  Vstopnino za nočni lokal morajo plačati le moški obiskovalci, za ženske pa je vstop brezplačen.

 

Ta obstaja tudi, ko ste neenako obravnavani zaradi napačne zaznave vaših osebnih okoliščin  s strani kršitelja.

Primer (rasa):  zaradi temnejše barve kože vas v lokalu ne postrežejo, ker vas obravnavajo kot domnevnega Roma, afriškega priseljenca ipd.

 

Opozorilo: vsi pojmi so zaradi uporabniku prijaznega pristopa pojasnjeni opisno in niso identični tistim v veljavni zakonodaji. Natančne pravne definicije lahko najdete v zakonodaji, zlasti v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Katere so osebne okoliščine zaradi katerih lahko pride do diskriminacije?

Ta seznam ni izčrpen: spol, narodnost, rasa, etnično poreklo, barva kože, jezik, versko ali drugo (npr. politično) prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, družbeni ali gmotni položaj, državljanstvo, starševstvo ali drug družinski status, članstvo v sindikatu, izobrazba, zdravstveno stanje…

Kje lahko pride do diskriminacije?

Povsod, glede najrazličnejših pravic in obveznosti.

Za ponazoritev so našteta nekatera najbolj ključna področja:

·         zaposlovanje (tudi posredovanje dela, pomoč pri iskanju zaposlitve…);

·         različne oblike dela in delovna razmerja (plača, delovne razmere, napredovanje, izobraževanje, dopust, izguba zaposlitve, študentsko delo, samozaposlitev…);

·         včlanjevanje v sindikate, zbornice, poklicna društva…;

·         socialna zaščita (socialne pomoči in druge storitve); zdravstveno in invalidsko varstvo (zdravstvene storitve, zavarovanje, podporni ukrepi, zaposlitvena rehabilitacija…);

·         socialne ugodnosti (olajšave, dodatki…);

·         vzgoja in izobraževanje,

·         dostop do dobrin in storitev in preskrba z njimi - tako javne storitve (npr. komunalne, upravne storitve, kultura…), kot tudi drugo blago in storitve na trgu (trgovine, banke, gostinski lokali, gledališča, kinomatografi, športni objekti…);

·         stanovanja (najem, nakup nepremičnin…).

 

  •  
Kdo je lahko odgovoren za diskriminacijo?

Kdorkoli.

Do diskriminacije lahko pride tako

  • v javni sferi – zaradi delovanja organov oblasti pri njihovem odločanju in poslovanju (država, občine, skladi, agencije, javna podjetja…), kot tudi
  • v zasebni sferi - ob ravnanju pravnih  oseb (podjetja, ustanove, društva…), samostojnih podjetnikov in tudi vas.
Kdo je lahko diskriminiran?

Skoraj vsakdo: posamezniki,  pravne osebe ali skupine oseb.

Kaj je diskriminacija?

Neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga: ljudje so obravnavani slabše od drugih (ki take osebne okoliščine nimajo) le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje…).

Sporno ravnanje jih ovira ali prikrajšuje za različne pravice ter vsakodnevne priložnosti.

Ima lahko tako naravo dejanj (odločitev ipd.) kot tudi opustitev (neukrepanje, spregleda se nekoga glede ugodnosti…).

Zakaj sta diskriminacija in molk o njej škodljiva?

Ker ovira, otežuje in izključuje številne ljudi pri učinkovitem uživanju njihovih najrazličnejših pravic in interesov, pri njihovih vsakdanjih dejavnostih in življenjskih priložnostih. To ima številne zelo hude posledice, tako psihološke, zdravstvene kot tudi povsem materialne, pogosto pa močno bremeni tudi njihove družinske člane.

 

Diskriminacija tudi kršitelje, npr. podjetja in institucije ter širšo družbo prikrajšuje za številne koristi, saj v njih hromi ustvarjalnost, konkurenčnost in zaradi neizkoriščenosti vseh človeških potencialov zmanjšuje uspešnost in zavrača razvojne priložnosti. Pomeni stalno grožnjo družbeni povezanosti in lahko ustvarja resne konflikte.

 

Torej ni le problem posameznih odrinjenih skupin, ampak je skupen družbeni problem.

 

Diskriminacija je socialno zlo, ki najpogosteje deluje na povsem nezavedni ravni zaradi učinka zakoreninjenih stereotipov in predsodkov. Zato se je premalo zavedamo.

Vsaj tako škodljivo pa je, če se je sicer zavedamo, pa kljub temu napravimo le malo ali sploh nič, da bi se stanje izboljšalo: da bi Slovenija postala bolj vključujoča in pravičnejša družba. To je namreč naša skupna družbena odgovornost.

Vaše ukrepanje tukaj in zdaj lahko prepreči, da bi se kršitve zgodile še komu, tudi vam samim.

Vložite pobudo zagovorniku!

Obrazec za vložitev pobude Zagovorniku (PDF/Word)  


Expert: Boštjan Vernik