Pobuda zagovorniku

Zagovornik obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije.

Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.

Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

Prijava na e-poštno listo

Če želite prejemati novosti preko elektronske pošte vnesite svoje podatke v spodnjo formo.

Ali ste že imeli težave z diskriminacijo?

 

Svetovanje za preprečevanje diskriminacije

Informacije za podjetja, delodajalce, ponudnike storitev, organe oblasti

Zakonodaja predpisi in priporočila


Spletno stran je sofinancirala Evropska komisija.

Novica

24.07.2013 08:13

Rasna diskriminacija na trgu najemnih stanovanj pogosta

Ekvilib inštitut je v sodelovanju z Zagovornikom načela enakosti, srbskim kulturnim društvom Danilo Kiš in Zavodom Global sodeloval v vseevropski testing kampanji za dokazovanje rasne diskriminacije na trgu najemnih stanovanj. Rezultati so skrajno zaskrbljujoči – več kot tretjina (1/3) oseb tujega porekla ne more do najemniškega stanovanja po lastni izbiri. V Sloveniji so odrekli stanovanje tretjini „nedomačinov“, najslabše so jo odnesle osebe s poreklom iz bivše Jugoslavije. Akcija opozorja na ...


Ekvilib Inštitut je v okviru projekta Actright s svojimi aktivisti in aktivistkami ter v sodelovanju z Zagovornikom načela enakosti, srbskim kulturnim društvom Danilo Kiš in Zavodom Global izvedel t.i. primerjalno situacijsko testiranje, ki služi dokazovanju obstoja diskriminacije. Pri tej metodi (testiranje, angl: testing) dokazovanja diskriminacije se testno preverja, kako se v praksi s strani potencialnih kršiteljev, npr. ponudnikov dobrin in storitev, obravnava bistveno podobne stranke, ki se medsebojno razlikujejo le po eni lastnosti (npr. rasa, etnično poreklo oz. narodnost). Preverja se, ali prihaja do odstopanj,torej ali so osebe, ki so po poreklu Neslovenci, obravnavane slabše, npr. tako da se taki osebi odkloni možnost ogleda, pove, da je stanovanje že oddano ipd., osebi s slovenskim poreklom pa, ki po storitvi povprašuje naknadno, se to omogoči.  Metoda primerjalnega situacijskega  testiranja je v uporabi iz časov t.i. Civil Rights movement v ZDA, kjer so jo v 60ih letih prejšnjega stoletja razvili v akademskih vodah za spopadanje s segregacijo in rasno diskriminacijo. Dandanes pa izsledke testinga mnoge evropske države uporabljajo na sodiščih kot dokazovanje obstoja diskriminatornih praks.
 
Na Ekvilib inštitutu smo se odločili, da s to metodo preverimo, kako pogosta je v praksi rasna diskriminacija na trgu najemnih stanovanj, pri tem pa smo sodelovali tudi v vseevropski testing kampanji proti rasni diskriminaciji pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement – EGAM, ki sicer poteka vsako leto. V letošnjem letu so se kampanje udeležile nevladne organizacije iz Slovenije, Češke, Srbije, Francije ter Italije. Kot ciljno skupino smo v Sloveniji izbrali izključno profesionalne ponudnike oz. posrednike stanovanj, torej nepremičninske agencije ter se omejili na povpraševanje po relativno cenejših stanovanjih (1 -1,5 sobna, garsonjere), le za samske osebe in le na območju Ljubljane. Testiranje smo izvedli telefonsko v mesecu maju in juniju, opravili pa smo 40 testov, kar pomeni 80 telefonskih pogovorov oz. poizvedovanj.
V praksi smo primerjali, kako agencije ravnajo, če se za posamezno stanovanje zanima oseba tujega porekla (naglas, ime afriškega porekla, srbsko, makedonsko, latinsko ameriško ime, tuje državljanstvo). Hkrati pa, kako obravnavajo osebo slovenskega porekla, ki po istem stanovanju  povprašuje hkrati (z zamikom le nekaj ur). Obe osebi imata primerljive dohodke, zaposlitev, starost (v danem primeru razpon od 27 do 49 let), spol… Edina bistvena razlika je torej le v poreklu oz. narodnosti.
 
Rezultati vseevropske kampanje so skrajno zaskrbljujoči: če sklepamo po izsledkih, več kot tretjina (1/3!) prebivalcev, ki ni »domačinov« v zgoraj navedenih evropskih državah, ne more do stanovanja po lastni izbiri, ker so diskriminirani zaradi svoje rase oz. etničnega porekla. Podatki so najslabši v češkem primeru, kjer so preverjali obravnavo Romov – kar v 62,5 % primerov so zaznali diskriminacijo, stanje pa je kritično tudi v Franciji (45% glede temnopoltih oseb in oseb arabskega porekla).
 
Tudi v Sloveniji so podatki testiranja žal precej zaskrbljujoči, saj smo prav tako prišli do pozitivnega rezultata (obstoj diskriminacije!) v  tretjini zadev (tj. v 13 od 40 poskusov, 32,5%)! Ob tem bi poudarili,  da smo v danem primeru preverjali le ravnanje agencij. Menimo, da bi bil lahko rezultat npr. na trgu zasebnih ponudnikov še mnogo slabši, saj je upravičena domneva, da bi morale agencije ravnati z večjo stopnjo skrbnosti in se posebej dobro zavedati zakonodaje, ki prepoveduje diskriminacijo. V tretjini primerov so torej agencije »tujcu« že v naprej neresnično pojasnile, da je stanovanje »že oddano«, ali pa so osebe obravnavali bistveno slabše, npr. tako, da niso hoteli posredovati podrobnosti (češ naj pišejo po e-pošti; naj jih pokličejo nazaj v nerazumno poznih urah, da jih bodo agenti poklicali nazaj, pa jih niso…), nekateri ponudniki so bili do teh oseb zelo neprijazni in nevljudni, v nekaj primerih so omenili, da bo najemnina dražja (zaradi prijave prebivališča, kar sicer lahko nakazuje tudi prakse oddajanja na črno, vendar je učinek isti – oddajanje na črno še povečuje verjetnost diskriminacije), v enem primeru je agencija prostodušno povedala, da lastnik ne bi bil za (torej je upoštevala diskriminatorno navodilo). Nasprotno pa so osebi slovenskega porekla agencije isto stanovanje naknadno (v zamiku nekaj ur) brez omejitev ponujali, bili prijazni in ustrežljivi (»vse bomo uredili«, razpoložljivost za ogled…)…  Kršitev smo zaznali pri 12 različnih posredniških agencijah, v enem primeru celo glede dveh stanovanj, kar dokazuje, da je tam praksa sistematična. Rezultat je bil najslabši v primeru obravnave oseb srbskega in makedonskega porekla, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov! To nas še posebej skrbi, saj osebe s poreklom iz drugih republik nekdanje skupne države predstavljajo veliko večino neslovenskega prebivalstva v Sloveniji.
Akcija nima namena preganjati kršiteljev (čeprav bi jih s temi podatki najbrž lahko), ampak je namenjena predvsem osveščanju: opozorilu na široko razprostranjeno diskriminacijo v vsakdanjem življenju in na potrebo po bolj korektnem poslovanju agencij.  Posebej poudarjamo, da je v časih ekonomske in politične krize skrb za to posebej pomembna. Ključna pa je tudi dolžnost in sposobnost države, da žrtve diskriminacije zaščiti pred kršitvami. Da jih, če je to mogoče, skuša preprečevati, v primeru kršitev, zlasti naklepnih, pa je dolžna kršitve tudi strogo sankcionirati.

Očitno je, da se trenutno diskriminacije niti profesionalni ponudniki tovrstnih storitev bodisi sploh ne zavedajo, ali pa se »zgolj« ne bojijo nobenih posledic kršenja zakonodaje, zato se velja vprašati, ali so slovenski mehanizmi varstva sploh učinkoviti.

Ekvilib Inštitut in Zagovornik načela enakosti