Pobuda zagovorniku

Zagovornik obravnava vaše pobude oz. pritožbe s primeri domnevne diskriminacije.

Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju , kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.

Postopek pred Zagovornikom je brezplačen ter zaupen.

Prijava na e-poštno listo

Če želite prejemati novosti preko elektronske pošte vnesite svoje podatke v spodnjo formo.

Ali ste že imeli težave z diskriminacijo?

 

Svetovanje za preprečevanje diskriminacije

Informacije za podjetja, delodajalce, ponudnike storitev, organe oblasti

Zakonodaja predpisi in priporočila


Spletno stran je sofinancirala Evropska komisija.

Novica

08.03.2013 09:10

Ob svetovnem dnevu žensk 2013

Bomo preprečevanje diskriminacije sploh kdaj vzeli zares?


Zagovornik načela enakosti vsem ženskam vošči ob prazniku. Ta nam mora vsem skupaj predstavljati spomin, zgodovinski opomin, zlasti pa spodbudo k odločnejšim prizadevanjem za enakopravnost, enake možnosti in priložnosti, pa tudi za stvarno in ne le deklarirano enakost žensk v družbi. Ob tem dnevu bi morali vsi skupaj bolj prevzemati lastno in skupno odgovornost za to, da bi v Sloveniji in širše znali živeti v bolj vključujoči družbi, brez vsakega nepravičnega razlikovanja zaradi spola.

Zagovornik se ob tej priložnosti zato najprej opravičuje vsem, ki jih je razočaral s svojo neodzivnostjo ali dolgotrajnostjo obravnave posameznih pobud. Pripominja pa, da je tudi sam ujetnik in hkrati prava karikatura sistema.

Ob tej priložnosti zagovornik ponavlja opozorilo, da bo za napredek pri enakosti med spoloma morala temeljito spremeniti svoj odnos do preprečevanja diskriminacije žensk v prvi vrsti država. Očitne probleme bo morala nehati podcenjevati. Zagotoviti bo morala trdne mehanizme preprečevanja in odpravljanja diskriminacije, zlasti učinkovito pravno varstvo. Teh mehanizmov bodisi nimamo, ali pa so praviloma neučinkoviti. Brez spoštovanja pravice do enakega obravnavanja in njenega varstva pa ne more biti zares učinkovito prav nobeno spodbujanje in promocija enakosti. Brez temelja v zaščiti so tudi vse nadgradnje s politikami enakih možnosti in sprejemanjem najrazličnejših spodbud (zlasti daljnosežnih, npr. kvote), kot hiša, zgrajena na pesku: obsojene na neuspeh. Toliko bolj, če in kolikor se politike zares ne lotevajo vzrokov, ampak le posledic ali celo zgolj videza problema.

Kljub pravnim obveznostim, ki izhajajo iz Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk  ter prava EU (tri direktive Evropskega sveta), Slovenija še vedno, več kot 8 let po vstopu v EU, nima telesa, ki bi bilo ženskam sposobno na neodvisen način učinkovito pomagati v varstvenih postopkih, izdelovati študije stanja ter predloge za ukrepanje na področju preprečevanja diskriminacije. Zagovornik načela enakosti namreč ni takšno telo niti z vidika samostojnosti in neodvisnosti, niti z vidika dejanskih zmožnosti, saj deluje povsem sam. Še več. Kljub veljavnemu Zakonu o enakih možnostih žensk in moških v Sloveniji ne deluje niti zagovornik oz. zagovornica enakih možnosti žensk in moških, ki ga/jo terja ta zakon. Si podpora ženskam pri varstvu pred diskriminacijo res ne zasluži niti enega samega celega človeka? Zagovornik se zato na tem mestu javno sprašuje: ali ni že skrajni čas, da državi končno »navije ušesa« Evropska komisija?

Zagovornik v kontekstu »razvoja« dosedanjih politik preprečevanja diskriminacije opozarja, da trend vse bolj porazen. Ta tema se preprosto ne jemlje resno. Niti v letu dni ni po imenovanju vlade ni bil konstituiran Svet vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja, ki ga terja Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO) in ki bi moral spremljati stanje, vladi pa dajati predloge in pobude za ukrepanje. Čeprav je država prejela več opozoril različnih mednarodnih nadzornih teles na zgoraj navedene in druge pomanjkljivosti in je bila že v letu 2010 pripravljena izčrpna analiza stanja in predlogi rešitev, ni bilo doslej nobenega napredka pri usmeritvah, kaj šele pripravi prepotrebnih zakonodajnih sprememb. Nasprotno. Vlada je lani spomladi razpustila delovno skupino za pripravo novele ZUNEO in celo medresorsko skupino za človekove pravice, ki je delovala pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Jeseni 2012 se ni hotela opredeliti do ponovnih predlogov in priporočil Varuha človekovih pravic iz letnega poročila za leto 2011, nanje pa se je medlo in vsebinsko prazno »odzval« tudi Državni zbor. Predlogi izboljšanja pravkar sprejetega novega Zakona o delovnih razmerjih z vidika te teme so bili bob ob steno. Zagovornikovo letno poročilo z neprizanesljivo oceno stanja za leto 2011 ne more priti v vladno proceduro že pol leta. Vsaka razprava o teh vprašanjih se tako načrtno blokira in onemogoča celo na povsem strokovnih nivojih, kaj šele da bi se o tem dopustilo intenzivno in odprto javno razpravo.

Zagovornik zato poziva vse, naj skušajo po svojih močeh prispevati k odpiranju potrebne javne razprave o teh vprašanjih in njihovemu resnemu ter odgovornemu reševanju.